Imenovanje Tanje Fajon naj bi ustavil Janez Janša. Prvi odziv bivše ministrice: "Nimam besed"

Nekdanji zunanji ministrici Tanji Fajon se visoka funkcija v Bruslju izmika, saj je zadržke do imenovanja na mesto posebne predstavnice EU za Sahel izrazila kar njena matična država. Da ni sposobna opravljati tako zahtevne naloge, naj bi visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas sporočil predsednik vlade Janez Janša. Tanja Fajon je šokirana, kot pravi, pa je škoda večja za Slovenijo kot zanjo. Zunanji minister Tone Kajzer je sicer v Berlinu dejal, da nima podatkov o tem, da bi vlada odločala o umiku podpore prejšnji ministrici Fajon.
Potem ko je postalo jasno, da se pri imenovanju prejšnje zunanje ministrice Tanje Fajon na položaj posebne predstavnice EU za Sahel zapleta, na dan prihajajo prve podrobnosti.
Po neuradnih informacijah nobena od 27 držav članic do njenega imenovanja prej ni imela zadržkov, tudi nova slovenska vlada ne, zato naj bi bilo to na ponedeljkovem zasedanju sveta EU za zunanje zadeve le še formalnost – z imenovanjem naj bi se zunanji ministri zgolj seznanili, torej brez razprave ali glasovanja.
Nato pa je, kot nam je potrdilo več nepovezanih virov, ta teden v Ankari, kjer je potekal vrh Nata, prišel zadržek s samega vrha slovenske vlade. Premier Janez Janša naj bi visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas, ki je Tanjo Fajon tudi predlagala, izrazil nasprotovanje. Nekdanja zunanja ministrica naj namreč po njegovem ne bi bila sposobna opravljati tako zahtevne funkcije predstavnice za strateško zelo pomembno območje, kot je Sahel.
Imenovanje Tanje Fajon je bilo nato umaknjeno s ponedeljkove seje sveta EU, odločitev pa je zdaj preložena na sredo, ko naj bi prišlo tudi do glasovanja. Najprej bo odločal coreper, torej odbor stalnih predstavnikov držav članic EU v Bruslju, nato pa naj bi sledil še pisni postopek s končno odločitvijo držav članic. Da bi bila Tanja Fajon imenovana, potrebuje kvalificirano večino, to pa pomeni, da jo mora podpreti najmanj 55 odstotkov držav članic (15 od 27 držav), te države pa morajo predstavljati najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Ali to podporo še ima, za zdaj ni znano.

Čeprav Slovenija pri tem postopku ni imela formalne vloge in se je torej za visoko funkcijo s Kajo Kallas pogovarjala direktno Tanja Fajon, pa več naših sogovornikov ocenjuje, da gre za precedens, saj da se še ni zgodilo, da bi kakšna članica poskušala ustaviti imenovanje svojega državljana na visoko funkcijo v EU.
Fajon: Ta hip je škoda večja za Slovenijo kot zame. Janša: Sahel je najbolj problematična regija v Afriki
"Nimam besed. Ta hip je škoda večja za Slovenijo kot zame. Bil je naporen izbirni postopek evropske zunanje službe, marsikdo bi se lahko prijavil nanj. Bila sem izbrana in uživala podporo vseh držav. Upam, da bo v sredo odločitev na glasovanju obveljala," je v prvem odzivu sporočila Tanja Fajon.
Premier Janša zadeve še ni neposredno komentiral, je pa popoldne poobjavil zapis in povezavo do poročila o zadnjem dogajanju na območju Sahela in v angleščini pripisal: "Sahel. Najbolj problematična regija v Afriki. Potencialni in dejanski izvor na desetine milijonov ilegalnih migrantov za EU. Koga bi vi poslali tja v imenu EU?"
Sahel. The most problematic region in Africa. Potential and actual source of tens of millions of illegal migrants for the EU. Who would you send there on behalf of the EU? https://t.co/1SBgtMIhDs
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 10, 2026
Minister Kajzer: "Nimam podatkov, da bi vlada o tem odločala"
Zunanji minister Tone Kajzer pa je na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija umaknila podporo Fajon, danes v Berlinu dejal, da nima podatkov, da bi vlada o tem odločala, poroča STA.
"Mogoče je prejšnja vlada kaj o tem odločala. (...) Seveda se bomo zavzemali, da pride do rešitve, ki bo dala dodano vrednost tako za interese Evropske unije v tem območju in seveda tudi za Slovenijo," je povedal na novinarski konferenci z nemškim kolegom Johannom Wadephulom.

Ob tem je poudaril, da slovenska zunanja politika v prvi vrsti zasleduje varnost in prosperiteto Slovenije. "Če pa lahko na katerem področju, kot je tudi podsaharska Afrika, dodamo k naporom Evropske unije, pa bomo to seveda storili, ampak to mora biti narejeno na usklajen način," je še dodal Kajzer, ki se bo v nedeljo predvidoma sestal s Kajo Kallas.
Pojasnilo zunanjega ministrstva
Na naša vprašanja o morebitnih zadržkih do imenovanja Tanje Fajon so z ministrstva za zunanje in evropske zadeve danes odgovorili: "MZEZ pod vodstvom Toneta Kajzerja nikoli ni bilo vprašano s strani Evropske komisije, nikoli ni izdalo soglasja niti ni o tem vprašanju odločala aktualna vlada. Za mesto, o katerem se govori, EU potrebuje kvalificiranega kandidata z izkušnjami na tem področju."
Z MZEZ je sicer neuradno slišati, da doslej zadržkov do imenovanja Tanje Fajon niso imeli, saj v sam postopek niti niso bili vključeni, tudi minister Kajzer naj bi za to izvedel, ko je bil postopek že v zaključni fazi. Prav tako so nam sogovorniki z ministrstva potrdili, da so zadržki do imenovanja bivše ministrice Fajon na koncu prišli iz kabineta predsednika vlade in ne z MZEZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje